Cart is empty 
Refluks (GERB) - Vse o refluksu na enem mestu
Vse kar morate vedeti o kislinskem refluksu in gastroezofagealni refluksni bolezni (GERB)
1. Simptomi
2. Možnosti zdravljenja
3. Domača zdravila
4. Diagnoza gastroezofagealne refluksne bolezni
5. Operativno zdravljenje
6. Gastroezofagealna refluksna bolezen in zgaga
7. Vzroki
8. Dejavniki tveganja
9. Gastroezofagealna refluksna bolezen in prehrana
10. Gastroezofagealna refluksna bolezen in druge bolezni
11. Gastroezofagealna refluksna bolezen pri otrocih
12. Možni zapleti
13. Zaključek
Gastroezofagealna refluksna bolezen je kronična in težja oblika kislinskega refluksa. Bolezen se lahko pojavi zaradi večjega števila vzrokov. Pogosto se bolezen recimo pojavi med nosečnostjo. Eden izmed najpogostejših vzrokov bolezni sta prenajedanje in slabe prehrambene navade. Uživanje velikih količin hrane naenkrat je najpogostejši dejavnik tveganja za razvoj kislinskega refluksa in posledično tudi gastroezofagealne refluksne bolezni. Večina bolnikov z gastroezofagealno refluksno boleznijo lahko kontrolira neprijetne simptome s spremembami v življenskem stilu in s pomočjo zdravil.
Kislinski refluks je bolezensko stanje pri katerem vsebina trebuha zateče nazaj v požiralnik. Včasih vsebina želodca celo zateče v grlo in ustno votlino. Ta pojav imenujemo kislinski refluks ali regurgitacija. Če se ta kislinski refluks pri posamezniku pojavi več kot dvakrat tedensko, je že mogoča tudi diagnoza kronične gastroezofagealne refluksne bolezni.
Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za sladkorno bolezen, bolezni prebavil in ledvic (NIDDK), se kronična refluksna bolezen pojavi pri približno 20 odstotkih prebivalcev Združenih Držav Amerike. Brez zdravljenja lahko kronična refluksna bolezen včasih povzroči tudi zelo resne zaplete.
Refluks simptomi
1. Simptomi gastroezofagealne refluksne bolezni
Glavni simptom gastroezofagealne refluksne bolezni je kislinski refluks. Kislinski refluks povzroča pekoč občutek v prsnem košu. Ta neprijeten pekoč občutek se lahko tudi širi v vrat in grlo. Temu neprijetnemu občutku pogosto pravimo tudi zgaga.
Kot posledica kroničnega kislinskega refluksa, se lahko pojavi kisel ali grenak okus v ustih. Občasno lahko kislinski refluks tudi povzroči regurgitacijo hrane ali tekočine iz trebuha v grlo ali ustno votlino.
Nekateri drugi simptomi kronične gastroezofagealne refluksne bolezni so:
- Slabost
- Bolečine v prsnem košu
- Bolečine pri požiranju
- Težave pri požiranju
- Kroničen kašelj
- Hripav glas
- Slab zadah
Refluks zdravljenje
2. Možnosti zdravljenja
Za uspešno lajšanje neprijetnih simptomov kronične gastroezofagealne refluksne bolezni, vam bo zdravnik predlagal nekatere spremembe življenskega sloga. Nekatere izmed teh sprememb so:
- Vzdrževanje primerne telesne teže
- Opustitev kajenja ( če kadite )
- Izogibanje uživanja večje količine hrane v večernih urah
- Izogibanje uživanja težko prebavljive hrane v večernih urah
- Čakanje vsaj nekaj ur po obroku preden se uležete v posteljo
- Spanje pod naklonom. Glava naj bo 15cm višje kot noge. Priporočamo ležišče Dreamvano.
Zdravnik bo mogoče tudi predpisal kakšno zdravilo ali predlagal, da kupite katero izmed zdravil, ki lajšajo simptome kislinskega refluksa. Vsa zdravila lahko povzročijo določene stranske učinke. Posvetujte se s svojim zdravnikom in se odločite za možnost, ki vam najbolj ustreza. Nekatera izmed zdravil, ki lajšajo simptome kislinskega refluksa so:
- Zdravila za uravnavanje želodčne kisline. Zdravila, kot so recimo Rupurut ali Ranital, se občasno uporabljajo za lajšanje blagih simptomov kislinskega refluksa in kronične gastroezofagealne refluksne bolezni. Lahko pa se zgodi, da zaradi simptomov refluksa začnete jemati tablete za uravnavanje želodčne kisline vsak dan. V takih primerih je najbrž potrebno močnejšo ali drugačno zdravilo.
- Zdravila, ki blokirajo receptorje H2. Ta zdravila delujejo tako, da zmanšujejo količino kisline v trebuhu. Veliko teh zdravil je na voljo v lekarnah tudi brez recepta. Višje doze teh zdravil pa lahko predpišejo samo zdravniki. Pomembna novica pa je, da je eno izmed teh zdravil bilo umaknjeno iz prodaje. Zdravilo ranitidine oziroma Rantac je vsebovalo znan karcinogen.
- Zaviralci protonske črpalke. Ta zdravila tudi zmanjšujejo količino kisline, ki nastane v trebuhu. Zaviralci protonske črpalke večinoma delujejo bolje kot zdravila, ki blokirajo receptorje H2. Uspešno zavirajo nastanek želodčne kisline in tako pomagajo tudi pri zdravljenju sluznice požiralnika, ki se pri kronični gastroezofagealni refluksni bolezni hitro poškoduje. Zaviralci protonske črpalke so na voljo v lekarnah brez recepta. Za višje doze pa je potreben recept.
Refluks in domača zdravila
3. Domača zdravila
Veliko bolnikov se ob prvih znakih kislinskega refluksa odloči, da bodo poskušali pekočo zgago zdraviti kar sami z določenimi domačimi zdravili. Nekatera tradicionalna domača zdravila tudi kratkoročno kar uspešno lajšajo začetne simptome kislinskega refluksa. Težave nastanejo, ko se kislinski refluks razvije v kronično gastroezofagealno refluksno bolezen zaradi prevelikega zaupanja v domača zdravila in odlašanja obiska pri zdravniku.
Kronične zdravstvene težave lahko včasih olajšamo z določenimi spremembami življenskega sloga. Običajno pa je pri kroničnih zdravstvenih težavah, kot je gastroezofagealna refluksna bolezen, nujno potrebna zdravniška intervencija. Ob kroničnih zdravstvenih težavah, se je nujno potrebno upreti želji po samostojnih diagnozah in samozdravljenju. Raje se posvetujte z zdravnikom preden se začnete zdraviti z domačimi zdravili ali zdravili, ki jih lahko sami kupite v lekarnah.
Nekatera tradicionalna domača zdravila za zdravljenje kislinskega refluksa lahko v končni fazi povročijo več škode, kot pa koristi. Največ teh dvomljivih načinov zdravljenja seveda najdemo na spletu. Nekaj izmed njih je:
- Pitje mešanice vode in sode bikarbone. Soda bikarbona je alkalna raztopina in tako pomaga pri nevtraliziranju kisline iz želodca. V manjših dozah je soda bikarbona večinoma varna za zaužitje. Vendar pa vsebuje veliko natrija. Ob zaužitju večjih količin lahko soda bikarbona povzroči nevšečne stranske učinke.
- Žvečilni gumi. Žvečenje stimulira nastanek sline v ustih, ki je rahlo alkalna in tako nevtralizira kislino v ustih in grlu. Predvsem žvečenje po vsakem obroku naj bi pomagalo nevtralizirati kislino, ki se nabere v ustih in grlu ob jedi. Študija iz leta 2005 je to hipotezo tudi delno potrdila. Vendar pa je zaradi malega števila udeležencev v tej raziskavi, težko iz te študije potegniti kakšne prave znanstvene zaključke.
- Ingver. Ingver je znano domače zdravilo za težave, kot sta slabost in razdražen želodec. Še vedno pa ni povsem jasno, če ingver sploh pomaga ob pekoči zgagi. V več raziskavah je bilo namreč dokazano, da je pekoča zgaga posledica zaužitja hrane, ki je vsebovala velike količine ingverja.
- Pitje mleka. Mleko je naravno alkalna tekočina in zato hvaljeno, kot še eno izmed tradicionalnih domačih zdravil, ki pomaga pri simptomih pekoče zgage. Mleko najprej sicer deluje pomirjujoče in blaži simptome pekoče zgage. Vendar pa mleko vsebuje veliko maščob in beljakovin, ki jih mora želodec prebaviti. Tako se simptomi kislinskega refluksa zaradi pitja mleka velikokrat poslabšajo, ko trebuh prebavlja te maščobe in beljakovine. Želodec veliko lažje prebavi in tolerira posneto mleko, ki vsebuje manj maščob.
Refluks in diagnoza
4. Diagnoza gastroezofagealne refluksne bolezni
Če vaš zdravniku sumi, da bolehate za gastroezofagealno refluksno boleznijo, bo opravil fizični pregled. Ob tem vas bo povprašal o morebitnih simptomih, ki se pojavljajo.
Vaš zdravnik vas lahko napoti k specialistu gastroenterologije. Lahko pa tudi sam opravi enega izmed testov, ki pomagajo pri postavitvi pravilne diagnoze. Nekatere vrste preiskav so:
- 24-urna pH sonda. V tem primeru zdravnik vstavi bolniku tanko cevko v nos in naprej skozi požiralnik. Na koncu te cevke je pH senzor, ki meri kako izpostavljen je požiralnik kislini iz želodca. pH senzor vseskozi pošilja podatke v prenosni računalnik. Bolnik je hospitaliziran za en dan in merjenje pH-ja v požiralniku traja približno 24 ur. Ta raziskava je najbolj pogosta in tudi najbolj zanesljiva pri diagnozi kislinskega refluksa.
- Ezofogram. V tem primeru bolnik popije barijevo raztopino. Zgornji del prebavil se poslika z rentgenom in zdravnik postavi diagnozo na podlagi teh rentgenskih posnetkov.
- Endoskopija. V tem primeru zdravnik vstavi bolniku upogljivo cevko skozi požiralnik. Na koncu te cevke je majhna kamera in zdravnik postavi diagnozo na podlagi posnetkov te kamere. Zdravnik tudi odvzame vzorec tkiva (biopsija), če je to potrebno.
- Manometrija požiralnika. Tudi v tem primeru zdravnik bolniku skozi nos in požiralnik vstavi upogljivo cevko. Zdravnik s pomočjo te cevke zmeri moč mišic v požiralniku.
- Merjenje pH-ja v požiralniku. V tem primeru se bolniku vstavi pH merilec v požiralnik. Ta naprava ostane v telesu nekaj dni in meri kako telo uravnava vsebnost kisline v požiralniku.
Po opravljenih testih in preiskavah, bo vaš zdravnik postavil diagnozo. Po premisleku se bo tudi odločil za najboljši način zdravljenja. Pri tem se bo tudi odločil o možnostih operativnega zdravljenja.
Refluks in zdravljenje
5. Operativno zdravljenje
V večini primerov so spremembe v življenskem slogu in zdravila dovolj za ublažitev in postopno prenehanje vseh simptomov gastroezofagealne refluksne bolezni. Pri bolj trdovratnih primerih pa je včasih potreben operativni poseg.
Zdravnik vam bo predlagal operacijo, če spremembe v življenskem slogu in zdravila ne ublažijo in ustavijo simptomov. Lahko pa zdravnik tudi predlaga operativni poseg, če se pri kroničnem kislinskem refluksu pojavijo še kakšni zapleti. Obstaja več operativnih posegov s katerimi zdravimo gastroezofagealno refluksno bolezen.
- Fundoplikacija. Pri tej operaciji se vrh želodca prišije okrog požiralnika.
- Bariatrična operacija. Ta operativni poseg se uporablja predvsem pri bolnikih z prekomerno telesno težo, ki povzroča težje zaplete pri kislinskem refluksu. Z to operacijo se spremeni anatomija prebavil in tako se drastično zmanjša količina hrane, ki jo bolnik lahko zaužije.
Refluks in zgaga
6. Gastroezofagealna refluksna bolezen in zgaga
Zelo je pomembno, da se zavedamo velike razlike med občasno pekočo zgago, ki najbrž ne potrebuje medicinske intervencije, in pa kronično obliko gastroezofagealne refluksne bolezni.
Velika večina ljudi občasno doživi napad pekoče zgage in neprijeten občutek, ki ga ta napad prinaša. Vseeno pa tak občasen incident ni vzrok za skrb.
Če pa imate težave z zgago vsaj dvakrat na teden in še posebej, če te težave spremlja kronični kašelj in bolečina v prsnem košu, pa se lahko zgodi, da vas muči kronična gastroezofagealna refluksna bolezen. V takem primeru svetujemo takojšen obisk pri zdravniku.
Refluks in vzroki nastanka
7. Vzroki gastroezofagealne refluksne bolezni
Vzrokov za nastanek gastroezofagealne refluksne bolezni je več. To kronično bolezensko stanje nima enega singularnega vzroka. V telesu pa obstaja mehanizem, ki drastično poveča možnosti obolenja za gastroezofagealno refluksno boleznijo.
Na spodnjem delu požiralnika je okrogel pas mišice, ki se imenuje tudi spodnji požiralnikov sfinkter. Ko ta mišica zapiralka deluje pravilno, se sprosti in odpre ob požiranju hrane ali pijače. Mišica se ob pravilnem delovanju po tem spet napne in trdno zapre prehod med požiralnikom in želodcem. Tako preprečuje vdor vsebine želodca nazaj v požiralnik.
Ob kislinskem refluksu se ta mišica ne napne dovolj in ne zapre prehoda iz želodca v požiralnik. Tako lahko hrana in prebavni sokovi iz želodca prosto zatečejo nazaj v požiralnik. Nepravilno delovanje spodnjega požiralnikovega sfinktra je najpogostejši vzrok za kislinski refluks. Nekateri drugi razlogi so še:
- Hiatalna kila. Pri hiatalni kili se del želodca premakne nad trebušno prepono proti prsnem košu. V takem primeru je velika možnost, da zaradi poškodovane trebušne prepone tudi spodnja požiralnikova mišica zapiralka ne bo delovala pravilno.
- Pogosto uživanje velikih obrokov hrane. Pogosti vnosi velike količine hrane v želodec lahko povzročijo napenjanje zgornjega dela želodca. Zaradi tega napenjanja želodca se lahko zgodi, da se mišica zapiralka zaradi prenizkega pritiska v zgornjem delu želodca ne more popolnoma zapreti.
- Ležanje hitro po obilnem obroku. Prehitro ležanje po obilnem obroku prav tako povzroči, da se mišica zapiralka zaradi prenizkega pritiska v zgornjem delu želodca ne zapre popolnoma.
Refluks in tveganja
8. Dejavniki tveganja
Kot je že bilo omenjeno, kronična gastroezofagealna refluksna bolezen nima enega singularnega vzroka. So pa nekateri življenski slogi in odločitve, kot tudi določena zdravstvena stanja, ki povečajo možnosti za razvoj kislinskega refluksa in posledično tudi kronične gastroezofagealne refluksne bolezni. Najbolj pogosti dejavniki tveganja so:
- življenje z preveliko telesno težo
- nosečnost
- življenje z okvaro vezivnega tkiva
- kajenje
- pogosto uživanje obilnih obrokov
- redno ležanje oziroma spanje po obilnem obroku
- uživanje določenih vrst hrane, kot na primer ocvrta hrana in hrana, ki vsebuje paradižnik
- pitje določenih pijač, kot so na primer kava, alkoholne pijače in gazirane pijače
- uživanje velikih količin nesteroidnih protivnetnih zdravil, kot sta na primer aspirin in ibuprofen
Kronična gastroezofagealna refluksna bolezen in alkohol
Povezava med pitjem alkoholnih pijač in kronično gastroezofagealno
refluksno boleznijo je bila dokazana že v številnih raziskavah in študijah. Vse raziskave pridejo do podobnega zaključka. Več alkohola, kot posameznik zaužije, večja je možnost, da bo zbolel za kislinskim refluksom in kronično gastroezofagealno refluksno boleznijo.
Povezava med alkoholom in kislinskim refluksom sicer ni povsem dokočno raziskana. Ne vemo še ali alkohol direktno vpliva na spodnji požiralnikov sfinkter ali pa imajo posamezniki, ki popijejo veliko alkohola še druge navade, ki lahko povzročijo kislinski refluks. Je pa čisto jasno, da zmanjšanje popitega alkohola ali pa kar prenehanje pitja alkohola drastično zmanjša težave in ublaži simptome gastroezofagealne refluksne bolezni.
Refluks in prehrana
9. Sprožilci gastroezofagealne refluksne bolezni v prehrani
Bolniki, ki jim je bila postavljena diagnoza kronične gastroezofagealne refluksne bolezni, so ugotovili, da določene vrste hrane in pijače sprožijo simptome kislinskega refluksa. Vrste hrane in pijače, ki povzročijo kislinski refluks so sicer različne od enega posameznika do drugega. Nekatere vrste hrane pa se bolj pogosto pojavljajo na seznamih bolnikov. Z gotovostjo lahko rečemo, da nekatere vrste hrane in pijače bolj pogosto povzročijo kislinski refluks. Nekatere izmed teh so:
- hrana, ki vsebuje veliko maščobe, na primer ocvrta in hitra hrana
- agrumi in sokovi narejeni iz agrumov
- paradižnik in paradižnikova omaka
- čebula
- meta
- kava
- gazirane pijače
Refluks in druge bolezni
10. Gastroezofagealna refluksna bolezen in druge bolezni
Simptomi gastroezofagealne refluksne bolezni se lahko močno poslabšajo pri bolnikih, ki trpijo še za kakšno drugo kronično boleznijo.
Tesnoba in gastroezofagealna refluksna bolezen
Raziskava iz leta 2015 je dokazala, da sta tesnoba in kislinski refluks lahko tesno povezana. Ko se simptomi enega izmed teh bolezenskih stanj poslabšajo, je velika možnost, da se bodo poslabšali tudi simptomi druge bolezni. Možno pa je tudi, da bolniki z gastroezofagealno refluksno boleznijo živijo v stanju povečane tesnobe zaradi neprijetnih in neželenih simptomov, ki jih kislinski refluks prinaša.
Če sumite, da so se vam simptomi gastroezofagealne refluksne bolezni poslabšali zaradi tesnobe, se s svojim zdravnikom pogovorite o možnih načinih lajšanja te tesnobe.
Nosečnost in gastroezofagealna refluksna bolezen
Nosečnost močno poveča možnosti za pojav kislinskega refluksa. Če ste zboleli za gastroezofagealno refluksno boleznijo pred nosečnostjo, lahko pričakujete poslabšanje simptomov med nosečnostjo.
Hormonske spremembe med nosečnostjo povzročijo bolj pogosto sproščanje mišic v požiralniku. Zarodek, ki raste v maternici lahko tudi pritiska na želodec. Ta pritisk na želodec samo še poveča možnosti prehoda želodčne kisline v požiralnik.
Veliko zdravil, ki blažijo simptome kislinskega refluksa, je popolnoma varnih za nosečnice in zarodke. V nekaterih primerih pa vam lahko zdravnik tudi odsvetuje jemanje zdravil za uravnavanje želodčne kisline in katerih drugih zdravil med nosečnostjo.
Astma in gastroezofagealna refluksna bolezen
Astma in gastroezofagealna refluksna bolezen se pogosto pojavita naenkrat. Potrebno bo pa še veliko časa in mnogo raziskav, da bodo strokovnjaki na medicinskem področju popolnoma razumeli to povezavo med astmo in gastroezofagealno refluksno boleznijo. Velika možnost je, da gastroezofagealna refluksna bolezen poslabša simptome astme. Astma in nekatera zdravila proti astmi pa povečajo možnosti pojava kislinskega refluksa. Zelo pomembno je, da se ob morebitni diagnozi tako astme kot gastroezofagealne refluksne bolezni, zdravita obe bolezni.
Sindrom razdražljivega črevesa in gastroezofagealna refluksna bolezen
Sindrom razdražljivega črevesa je bolezensko stanje, ki prizadane debelo črevo. Najpogostejši simptomi tega sindroma so:
- Bolečine v predelu trebuha
- Napihnjenost
- Zaprtje
- Driska
Raziskava iz leta 2018 je pokazala, da so simptomi povezani z gastroezofagealno refluksno boleznijo bolj pogosti pri bolnikih s sindromom razdražljivega črevesa kot pa med ostalo populacijo.
Če imate simptome sindroma razdražljivega črevesa in tudi simptome gastroezofagealne refluksne bolezni, se dogovorite za obisk pri vašem zdravniku. Zdravnik vam bo mogoče svetoval spremembe v prehrani. Lahko vam bo predpisal kakšno novo zdravil ali priporočil drugo vrsto zdravljenja.
Refluks pri otrocih
11. Gastroezofagealna refluksna bolezen pri otrocih
Za dojenčke je povsem normalno, da včasih izbruhajo zaužito hrano ali pa hrano preprosto izpljunijo. Če pa vaš otrok pogosto bruha in redno izpljuva hrano, pa je mogoče, da je zbolel za gastroezofagealno refluksno boleznijo.
Drugi znaki in simptomi, ki bi lahko kazali na pojav kislinskega refluksa pri dojenčkih so:
- Zavračanje hrane
- Težave pri požiranju
- Davljenje ali dušenje ob hranjenju
- Mokro riganje ali kolcanje
- Razdraženost med hranjenjem ali po hranjenju
- Upogibanje hrbta med hranjenjem ali po hranjenju
- Izguba teže ali zastoj v rasti
- Ponavljajoč kašelj ali pljučnica
- Težave s spanjem
Če sumite, da ima vaš otrok gastroezofagealno refluksno bolezen ali kakšno drugo bolezen, se takoj dogovorite za obisk pri zdravniku. Priporočamo spanje pod naklonom.
Refluks in možni zapleti
12. Možni zapleti pri gastroezofagealni refluksni bolezni
Pri večini bolnikov z gastroezofagealno refluksno boleznijo, ta ne povzroča resnih zapletov in komplikacij. Večina bolnikov uspešno lajša simptome z zdravili in spremembami v življenskem slogu. V redkih primerih pa lahko gastroezofagealna refluksna bolezen privede do resnih zapletov. V zelo redkih primerih pa lahko pride do zapletov, ki so lahko celo življenjsko nevarni.
Nekateri možni zapleti pri gastroezofagealni refluksni bolezni so:
- Ezofagitis. Ezofagitis je vnetje požiralnika.
- Zoženje požiralnika. Ob težjih primerih kislinskega refluksa se lahko požiralnik zoži.
- Barretov požiralnik. Bolezen, ki povzroči trajne spremembe na sluznici požiralnika.
- Rak na požiralniku. Rak na požiralniku prizadane majnši del bolnikov, ki zbolijo za Barretovim požiralnikom.
- Težave z zobmi. Težji primeri kislinskega refluksa povzročajo erozijo zobne sklenine, bolezni dlesni in druge težave z zobmi.
Za zmanjšanje možnosti zapletov pri gastroezofagealni refluksni bolezni,
je potrebno hitro ukrepanje. Potreben je obisk pri zdravniku, ki vam bo svetoval kako učinkovito lajšati in blažiti simptome kislinskega refluksa.
Refluks povzetek
13. Zaključek
Če vas občasno peče zgaga, še nimate razloga za skrb. Ste samo eden izmed množice ljudi, ki ima občasne težave z zgago.
Te občasne napade pekoče zgage je možno hitro odpraviti z majhnimi spremembami življenskega sloga, kot na primer čakanje vsaj par ur preden se uležete po obilnem obroku ter spanje pod naklonom. Priporočamo ležišče Dreamvano. Lahko tudi uporabite zdravila za uravnavanje želodčne kisline, ki jih lahko kupite v lekarnah.
Če pa imate težave z zgago vsaj dvakrat na teden in manjše spremembe življenskega stila s pomočjo antacidov ne pomagajo, je povsem mogoče, da ste zboleli za gastroezofagealno refluksno boleznijo.
Če zdravniški pregled in raziskave pokažejo, da ste zboleli za gastroezofagealno refluksno boleznijo, se boste skupaj z vašim zdravnikom dogovorili o načinu zdravljenja, ki vam najbolj ustreza. Možnosti zdravljenja je več. Zdravnik vam lahko predpiše določena zdravila. Lahko pa vam tudi svetuje operativni poseg. Način zdravljenja je povsem odvisen od stopnje bolezni.
Vsekakor pa ne smete dopustiti, da vam redne težave s pekočo zgago zmanjšujejo kvaliteto vašega življenja. Če sumite, da ste mogoče oboleli za kronično gastroezofagealno refluksno boleznijo, se takoj posvetujte z vašim zdravnikom.
